Kaj je osteoporoza?
Osteoporoza dobesedno pomeni porozne kosti. Kosti, ki so bile močne, postanejo zaradi osteoporoze krhke in lomljive. Gibi, ki se zdijo sami po sebi umevni, npr. skloniti se in pobrati časopis ali dvigniti vnuka, lahko pri bolnikih z osteoporozo povzročijo zlome. Večina ljudi ne ve, da ima osteoporozo, dokler se kost ne zlomi. Takrat je bolezen že napredovala.
Zlom – neprijeten zaplet osteoporoze!
Osteoporoza je bolezen starejših ljudi. Skoraj vsaka druga ženska in vsak peti moški po 50. letu si bo do konca življenja zlomil kost zaradi neprepoznane in nezdravljene osteoporoze. Ocenjujejo, da v Evropi vsakih 30 sekund pride do zloma zaradi krhkosti kosti. Najpogosteje se zlomijo vretenca, kolk ali roka tik nad zapestjem. Strokovnjaki pričakujejo, da se bo zaradi staranja prebivalstva število takšnih zlomov v naslednjih petdesetih letih podvojilo. Posledice zlomov
Tveganje ženske, da bo umrla zaradi zapletov po zlomu kolka, je enako tveganju za smrt zaradi raka dojke. Umre namreč skoraj četrtina bolnikov, ki utrpijo zlom kolka in to že v prvem letu po zlomu. Zaradi zlomov vretenc, ki so najpogostejši zlomi zaradi krhkosti kosti in ostanejo v dobri polovici primerov neprepoznani, se bolniki zmanjšajo za več centimetrov, njihov hrbet postane ukrivljen, pojavijo se težave z dihanjem, lahko tudi vnetje požiralnika. Jasno je torej, da je osteoporoza resna nevarnost za vaše zdravje in morda celo za vaše življenje.
Kosti niso mrtve, ampak še kako žive!
Ker je osteoporoza bolezen kosti, je pomembno vedeti, iz česa so kosti sestavljene, kako rastejo in se spreminjajo. Sestavljene so v glavnem iz beljakovinskega ogrodja, v katerega se nalagata kalcij in fosfat. Kosti so zato močne in prožne obenem, tako da lahko kljubujejo tudi največjim obremenitvam. Kosti se vse življenje neprestano prenavljajo. Stara kost se razgradi, v prostorih, ki tako nastanejo, se nalaga nova. V desetih letih se na ta način obnovi ves skelet. V otroštvu in najstniških letih se nova kost nalaga hitreje, kot se stara kost odstranjuje. Na ta način kosti postajajo večje, težje in gostejše. Tvorba kosti prehiteva njeno razgradnjo, dokler ne dosežemo največje kostne mase, kar se zgodi do 30. leta starosti. Pozneje se začne kostna masa postopno manjšati. Proces se zelo pospeši pri ženskah v prvih petih letih po menopavzi, nato pa poteka pri obeh spolih enako hitro. Ker imajo ženske na splošno manjšo kostno maso kot moški, poleg tega pa se v obdobju po menopavzi kostna masa hitro zmanjšuje, ni presenetljivo, da je med bolniki z osteoporozo kar 80 % žensk. S staranjem je izguba dela kostne mase torej običajna in pričakovana. Nasprotno je pojav osteoporoze z bolečimi zlomi in izrazitim zmanjšanjem telesne višine tudi pri starejših bolezenski pojav.
Verjetnost osteoporoze je večja, če v obdobju tvorbe kosti te niso dosegle največje mase. Predstavljajte si, da je vaša kost kot bančni račun, na katerem je le toliko kosti, kot ste je na račun naložili.
Zakaj merimo mineralno kostno gostoto?
Preden se kost zlomi, osteoporoza ne povzroča nobenih težav, zato jo imenujemo tudi tiha bolezen. Edini način, da jo pravočasno odkrijemo in zdravimo, je merjenje mineralne kostne gostote. Merimo jo s posebno napravo, ki deluje na podlagi rentgenskih žarkov. Metoda je varna, saj je sevanje izrazito majhno, kar 10- do 15-krat manjše kot pri običajnem rentgenskem slikanju pljuč. Meritev je opravljena v nekaj minutah, neboleče in zelo natančno. S to meritvijo lahko odkrijemo osteoporozo pred pojavom zlomov in napovemo, kakšna je nevarnost zloma. S ponovnimi meritvami ocenimo izgubo kostne mase v določenem časovnem intervalu ali pa spremljamo učinek zdravljenja osteoporoze.
Kdo mora opraviti meritev kostne gostote?
Če boste na katerokoli od naslednjih vprašanj odgovorili PRITRDILNO, je smiselno, da opravite merjenje mineralne kostne gostote.
1. Ali imate kateregakoli od naslednjih dejavnikov tveganja?
- zgodnja menopavza pred 45. letom ali izostanek menstruacije za več kot eno leto
- zdravljenje z glukokortikoidi več kot tri mesece
- majhna telesna teža (manj kot 60 kg)
- zlom kolka pri manjši poškodbi v ožji družini
- katerokoli od bolezni, ki jih spremlja majhna kostna gostota oziroma osteoporoza (glej v nadaljevanju)
2. Ste že utrpeli zlom pri manjšem padcu ali poškodbi?
3. So vam z rentgenskim slikanjem hrbtenice morda ugotovili zlom vretenca ali posumili na majhno kostno gostoto?
4. Ste se od mladosti bistveno znižali ali upognili?
Kaj narediti, če izmerimo majhno kostno gostoto?
Zmanjšanje kostne gostote v območje osteoporoze lahko pomeni drugo kostno bolezen! Prosite vašega zdravnika, da vas napoti na obvezne laboratorijske preiskave za izključevanje teh bolezni, ki lahko posnemajo osteoporozo. Laboratorijski testi naj bodo posebej natančni, če ste moškega spola, če ste že utrpeli zlom zaradi krhkosti kosti, če imate v primerjavi s svojimi vrstniki nepričakovano majhno kostno gostoto ali če je bilo zdravljenje, ki so vam ga predpisali, neučinkovito.
Ultrazvok petnice
Za merjenje kostne gostote lahko uporabimo tudi ultrazvok (UZ) petnice. To ni nadomestilo za merjenje kostne gostote z rentgenskim aparatom, pač pa zaenkrat služi bolj za obveščanje ljudi, da je kostno gostoto sploh mogoče izmeriti. Če izvid meritve z UZ vzbudi sum na osteoporozo, je nujna dodatna meritev s posebno napravo za merjenje kostne gostote (glej stran 10). Dokončne diagnoze osteoporoze z UZ-meritvijo torej ni moč postaviti. Začetek zdravljenja na podlagi UZ-izvida zato ni utemeljen. Nikoli ne smete začeti zdravljenja samo na podlagi ultrazvočne meritve petnice!
Kaj pospešuje nastanek osteoporoze?
Osteoporoza je bolezen, katere vseh vzrokov še ne poznamo. Znani so nekateri dejavniki, ki zelo povečajo tveganje njenega nastanka. Imenujemo jih dejavniki tveganja.
Dejavniki tveganja so:
- spol: Pri ženskah je možnost razvoja osteporoze večja kot pri moških. Ženske so namreč običajno lažje, imajo tanjše kosti in se jim neposredno po menopavzi kostna masa hitro zmanjša.
- starost: Starejši kot ste, večje je tveganje za osteoporozo. Kostna gostota se z leti namreč zmanjšuje, kosti pa postajajo krhkejše.
- teža: Če tehtate manj kot 60 kg in imate drobne kosti, je tveganje za razvoj osteoporoze večje.
- sorodniki z osteoporozo ali pogostimi zlomi: Če je vaš bližnji sorodnik imel osteoporozo, je tveganje, da tudi vi zbolite za to boleznijo, bistveno večje. Posebno močan dejavnik tveganja je zlom kolka pri starših.
- zgodnja menopavza pred 45. letom (naravna ali po odstranitvi rodil).
- prehrana: Hrana z malo kalcija in vitamina D je za kosti škodljiva. Pretirano uživanje beljakovin (meso) in soli lahko zaloge kalcija v telesu še zmanjša.
- telesna vadba: Če ste telesno nedejavni ali daljši čas vezani na posteljo, je tveganje za razvoj osteoporoze veliko.
- razvade: Kajenje in pretirano uživanje alkoholnih pijač nažirata kosti. Dovoljeni sta dve skodelici prave kave dnevno.
Nevarna zdravila
Zdravila so pogost, pomemben in včasih spregledan dejavnik tveganja pri razvoju osteoporoze. Zdravila, ki kostem izrazito škodujejo, so glukokortikoidi. Uporabljamo jih za zdravljenje artritisa, astme, vnetne bolezni črevesja, lupusa eritematozusa, bolezni pljuč, ledvic in jeter. Uporabljamo jih tudi po presaditvi organov in za zdravljenje raka. Izgubo kostne mase lahko povzročijo tudi: ščitnični hormoni v prevelikem odmerku, zdravila proti epilepsiji, nekatera zdravila za zdravljenje raka prostate in raka dojke, imunosupresivna zdravila (metotreksat, ciklosporin A), heparin in holestiramin. Več zlomov verjetno utrpijo tudi bolniki, ki jemljejo moderna zdravila proti depresiji, nekatera zdravila za sladkorno bolezen (tiazolidindioni) ali se dolgo časa zdravijo z visokimi odmerki zdravil proti želodčni kislini.
Če jemljete ta zdravila, opozorite svojega zdravnika na njihov učinek na kosti, saj je možno vsaj del škodljivih učinkov preprečiti.
Osteoporoza spremlja
- hipogonadizem – nezadostno delovanje spolnih žlez pri ženski ali moške
- hipertirozo – bolezen ščitnice, ki izloča preveč hormonov
- hiperparatiroidizem – preveč hormona, ki ga izločajo obščitne žleze
- Cushingov sindrom – prevelika aktivnost nadledvičnic
- vnetno bolezen črevesja
- celiakijo – bolezen neprenašanja glutena
- jetrne bolezni
- bolezni kostnega mozga (plazmocitom)
- revmatoidni artritis
- lupus eritematozus
- ledvične bolezni
- anoreksijo nervozo
- presaditev organov.
V teh primerih govorimo o sekundarni osteoporozi, kar pomeni, da moramo zdraviti tudi osnovno bolezen, če želimo izboljšati kostno gostoto.
Preberite celotno knjižico v prilogi.
-
2. predelana in razširjena izdaja. Urednik in glavni avtor: doc. dr. Tomaž Kocjan, dr. med., spec. endokrinolog; Soavtorice: doc. dr. Marija Pfeifer, dr. med., spec. endokrinolog, Maja Kozlevčar Živec, dr. med., spec. fiz. reh. med., mag. Gabrijela Gaber, višja fizioterapevtka; Recenzija: prof. dr. Janez Preželj, dr. med., spec. endokrinolog